Zdaj mam pa tega dost!

Ko sem bil kondicijski trener moške smučarske reprezentance, sem se s celo belo karavano selil po različnih hotelih in smučiščih. Prilagajali smo se takratnim snežnim razmeram, ki niso bile ravno dobre. Pogosto smo tako, v trenutku, sprejeli odločitev in se na vrat na nos odpeljali nekam, kjer je sneg še bil. Hoteli in najemi ponavadi niso imeli telovadnice, fitnesa oziroma prostorov, namenjeno treningom. Zato sem moral veliko improvizirati.

Sabo smo sicer vozili nekaj medicink, spiner, olimpijski drog  z okoli 100 kg uteži in morda še kakšen droben pripomoček.  Trening smo opravili na hotelskem hodniku, sejni sobi, kjer sem prej pospravil mize in stole, zgodilo pa se je, da so mi dali sobo – gradbišče, ki bo v kratkem postala velnes oziroma savna.  Najprej sem zložil stekleno volno, prezračil in posesal, potem pa smo naredili trening.  Kljub temu, da okoliščine niso bile idealne, so tekmovalci zmeraj naredili suveren trening. Tisto, kar je bilo po planirano po programu, moč, pliometrija, aktivacija…

Tako so delali naši vrhunski športniki in nič drugače ni bilo z ostalimi ekipami.  Za konkreten trening povprečen kondicijski trener ne potrebuje fitnesa ali ogromne količine neke posebne športne opreme. Trener potrebuje znanje anatomije, biomehanike, osnove treniranja, ima koncept in nekaj domišljije, če veš kaj je namen, si vaje zmisliš sproti.

Povsem drugačno sliko pa vidite, če v teh časih korone spremljate facebook, instagram in ostale socialne medije.  Ker so fitnesi iz telovadnice zaprte in smo vsi ostali doma, vsi ti osebni trenerji pa razumejo, da je potrebno s strankami nekako držati stik, vsak snema neke svoje online treninge in vadbe. Pogledal sem nekaj njih in postal nervozen…

Kako si predstavljate, da treninge opravijo športniki po hotelih in depandansah?

Kaj mislite, da 20 sekund dvigajo noge na mestu medtem, ko z rokami boksajo v zrak, delajo takšne počepe, trebušnjake in držijo  ‘plank’?  Imajo kakšno drugo plesno koreografijo in potem delali burpije? Mislite, da je dovolj na koncu tega početja, z veliko pozitivne energije reči:’No ja, prešvicali smo se pa le! Boljš kot nič!’

Seveda ne, to ni trening.  To ni tisto kar počnemo mi trenerji.

Vendar te fantje in punce so strokovnjaki, saj piše, da so osebni in fitnes trenerji.

Razumite, fitnes trener postaneš  po nekaj urnem tečaju, ko dosežeš nivo znanja, da znaš ustrezno uporabljati fitnes naprave. Takrat ko pa fitnes opreme ni na razpolago, potem je njihov trening podoben aerobiki ali pa dvigajo flaše vode in banane nad glavo.

Zakaj me to moti?

Po poklicu sem kineziolog in kondicijski  trener. Vse te plesne koreografije, ki jih vidim popačijo sliko  in diskreditira tisto kar počnemo kondicijski trenerji.

Marketinški strokovnjaki napovedujejo, da se bo vse več stvari selilo na internet in da je treba iskati načine in metode, da bomo lahko svoje delo opravljali oneline. Za nivo naše storitve, se to ne bo dalo narediti v celoti. Dober trener nisi zato, ker znaš dobro pokazati vaje, ampak ugotoviti potrebe in  zagotoviti svojemu varovancu primeren stimulus, ki bo povzročil ustrezno adaptacijo. To pa oneline ne gre.