Ni skrivnost, da imam pogosto težave, ko hočem opisati¸ obliko treninga, ki ga izvajam. Če rečem, da sem osebni oziroma kondicijski trener, si večina še vedno predstavlja, da hodim gor in dol po prostoru v katerem so fitnes naprave in potem sitnarim ljudem, kakšna naj bi bila tista ‘pravilna’ izvedba. Ne! Kakšne fitnes naprave… “Aha, že razumem! Potem vodiš aerobiko!” Moja reakcija na to je ponavadi burna: “NE! Prav tako ne pilatesa, zumbe ali kar koli je že tega.” Večina ljudi opazi mojo nejevoljo in reagirajo užaljeno: “Kar koli že, saj je zmeraj nekaj ‘novega’…”

Novega?! To pa ne! Trening, ki ga izvajam s svojimi varovanci, prav gotovo ni nič novega, ampak nekaj zelo starega. Tudi včasih so bili ljudje močni. Gladiatorji, vitezi, vojščaki vsi so bili izjemno telesno pripravljeni, kaj pa misliš, da so delali TRX? Pilates? Ne! Delali so vaje z lastno telesno težo, ter uporabljali primitivne uteži. Njihova vadba pa je predvsem bila zelo kompleksna ter vsestranska.

Ker se zgiba, počepa ali sklece na da prodati, nas zviti prodajalci vsak dan prepričujejo, da je najprej potrebno nekaj kupiti, zato, da lahko potem nekaj s sabo narediš. Patetično, kajne? Resnica seveda ni takšna, pogosto je telesna teža celo preveč.

Vendar gremo od začetka. Zakaj bi sploh trenirali? Zakaj bi se potili, zakaj bi se matrali? Mogoče zato, da bi bili suhi? Morda je vaš motiv biti zdrav? Imeti mišičasto telo?

Menim, da je moj motiv vsekakor najbolj univerzalen.

“Biti gospodar svojega telesa!”

To pa niti ni tako lahko. Trudim se vsak dan. Pogostokrat mi moji vadeči rečejo: “ko ti narediš tako preprosto zgleda, potem pa poskusim jaz pa je tako težko…”

Verjamem, vendar tudi meni ni zmeraj lahko. Prepričajte (in nasmejte) se ob spodnjem filmčku. Elementi na filmčku mi sedaj grejo veliko bolje, tokrat pa sem to delal prvič.