Trening je lahko tudi dril. Ni pa vsak dril trening.
Tisti, ki me poznate veste, da sem v svojih besedah zelo oster, ko je debata glede skupinskih vadb. V moji branži pravimo skupinskim vadbam ‘kofe avtomat’! Zakaj? Noter vržeš drobiž, na razpolago imaš pa par različnih variant. Zelo podobno je s skupinskimi vadbami. Izbiraš med TNZ, pilates, spinning ali med kakšnimi franšiznimi programi. V zadnjem času pa je še posebej popularen bootcamp, vse pa po principu ‘ kolkr dnarja, tolk muske’. Tisto kar odneseš v plastičnem lončku s kosom plastike za pomešat prav gotovo ni gurmanski prestiž, vseeno pa je za večino uporabnikov dovolj dober približek. Enako kot naprava skuha vsem enak kapučino, je skupinska vadba enaka za vse udeležence na uri, ne glede na njihov spol, kondicijo, sposobnosti, cilj, starost, moč, motoriko, barvo las ali narodnostno pripadnost. To je pa tisto, kar je iz strokovnega vidika sporno. Skupinska vadba je ponavadi prilagojena izvajalcu, ne pa udeležencem.
Ironija! boste rekli, pa ravno ti, ki oglašuješ svojo SOS skupinsko vadbo! Ja, ja seveda ampak to je drugače! Dovolite, da pojasnim.
Obstaja ena zelo neugodna lastnost skupinskih vadb. Vse skupinske vadbe bi lahko opisali z eno besedo – DRIL. Vsako neskončno ponavljanje iste stvari z namenom, da jih zvadimo in kasneje naredimo bolje, hitreje ter lažje, se reče DRIL. Ko nekomu razložimo osnove poštevanke, ga nato čaka DRIL. Ko se v vrtcu prvič naučiš zavezat vezalke, te z igro pripravijo do tega, da to vadiš še večkrat, torej DRIL. Ko se naučiš pravilno izvedbo zavoja na smučeh, te čaka naslednji korak – DRIL. Vsako ponavljanje bo motorični program utirilo.
Kaj pa če motorični program ni pravilen? DRIL deluje tudi v tem primeru, bom pač zvadil napako.
Nič zato, važno da shujšam…
Že res, da z vadbo porabljamo kalorije ter tako posredno shujšamo. Popravite me, če se motim ampak jaz trdim, da bi vadba morala biti predvsem smiselna. Nekdo ima zaradi sedenja, krajše iliopsoase, krčne žile, povečano kifozo v prsnem delu, bolečine v križu. Kdo drug ima platfus, ali pa vnetje v karpalnem kanalu. Nekdo ima visok pritisk ali strgano sprednjo križno vez, mogoče pa je gospodična ravno pred pol leta imela porod.
Vprašajmo se torej: “Obstaja skupinska vadba, ki bi bila enako učinkovita za vse te specifike pri tem, da delajo vsi enako?” Odgovor je NE!
Prav zato je kakršenkoli DRIL nesmiseln. Ljudje ponavadi preko dneva svoje mišice na telesu stimuliramo zelo neenakomerno. Tako nekatere mišične skupine dobijo bistveno več stresa kot druge. Posledice se kažejo v zategnjenosti v nekaterih delih telesa ter v telesni drži. Najboljše bi bilo torej, da bi vsakdo dobil na podlagi svojega specifičnega stanja programček in to bi bil njegov DRIL. Prav to pa zelo dobro zmore nekaj osebnih trenerjev, ki jih poznam.
Obstaja pa tudi dobra stran skupinskih vadb. Ne smemo zanemariti skupinskega duha. Občutek, ki te navda s srečo in samozavestjo in ti pomaga, da lažje kljubuješ naporu telesne aktivnosti. Verjemite mi, to res pomaga. Konec koncev je skupinska vadba tudi cenejša. Zato je najboljši kompromis ravno SOS vadba. Pri maksimalno 6 ljudi, ima še vedno vsak svojega osebnega trenerja, ki spremlja izvedbo in osebno sestavljen DRIL, ki telo napravi močnejše, z več kondicije, bolj čvrsto. Ob tem pa se zgodi še kar se ima za zgoditi – shujšamo.