Povsod lahko preberemo, da je telesna aktivnost zdrava, da dviguje imunsko odpornost, ustavlja starostne procese… Vendar katera? Je bolje dvigati težka bremena ali teči? Je bolje poskakovati na glasno glasbo, uporabiti kakšen poseben pripomoček ali se raje držati pravila ‘počni kar ti je pač všeč’?
Ljudje ponavadi smatrajo, da je to filozofsko vprašanje o katerem je vredno parlamentirati. Vendar nam najbolj točen odgovor poda atropološki aspekt. Razlog, da je človeštvo preživelo toliko časa so očitne prednosti, ki so nam bile dane tekom evolucije. Ostale vrste človeku podobnih primatov teh prednosti očitno niso dovolj razvile in zato jih danes lahko proučujemo le po okostjih. Vrsta kateri pripadamo mi se je po nekaterih ocenah razvila pred okoli dvesto tisoč leti. Pomembno dejstvo pa je da smo evolucijsko gledano bili večino časa lovec-nabiralec. Nekoliko drugače je le morda le zadnjih 3-4 tisoč let, zadnjih 100 let pa človeštvo v glavnem bolj sedi. To ima svoje posledice, saj prvenstveno za sedenje nismo ustvarjeni. Evolucijsko gledano smo kot vrsta, tekom eksistence, ustvarili kar nekaj zelo koristnih lastnosti in sistemov, zaradi katerih smo sploh kot lovec-nabiralec preživeli toliko časa. Sedaj, ko je situacija za preživetje bistveno drugačna, kot pred par tisoč leti, pa nam nekatere evolucijske sposobnosti delajo težave in preglavice. Seveda za človeštvo ni rešitev, da v tem trenutku zavržemo obleko in obutev, ter se odpravimo z kamnom in lokom lovit hrano. Vsekakor pa bi bilo pametno te principe poznati in ustrezno prilagoditi, vrsto in količino naše telesne aktivnosti.
1.ČLOVEKOV ORGANIZEM JE ZELO EKONOMIČEN IN JE USMERJEN K VARČEVANJU ENERGIJE
To ne pomeni, da smo nagnjeni k temu, da strgane nogavice zakrpamo ali da imamo prirojeno neustavljivo silo, da denar potiskamo v luknjo na šparovčku. Preživeti kot lovec-nabiralec je bilo verjetno izredno težko in razvila se je sposobnost, da smo postali izredno energetsko učinkoviti. Verjetno ste opazili kako izjemno dobro znamo skladiščiti energijo, ko je ta na razpolago. Danes pa ima večina svetovne populacije, zaradi obilja hrane povsem drugačne težave. Telo višek kalorij izjemno dobro shrani, celo tako učinkovito, da to moti našo estetsko predstavo. Tako se danes pol sveta bori proti sposobnosti, ki nam je tisoče let pomagala preživeti v težkih življenjskih okoliščinah. Še bolj pa se ta sposobnost kaže, ko telo, zaradi šparanja z energijo, opušča procese in sposobnosti, ki jih ne potrebuje. Ta sposobnost ‘Use it or loose it’ ponavadi pove vse o tem vzorcu. Torej ali boste nekaj uporabljali ali pa se bo organizem odločil, da tega ne bo več vzdrževal in tako te sposobnosti ali procesa ne boste več imeli ali pa bo vse skupaj teklo na nižjem nivoju. Nekatere zgubljene sposobnosti, morda lahko s trudom pridobimo, nekatere pa so izgubljene za vedno. Naredite preprost preizkus. Sezujte nogavice, stopite na tla in poskusite dvigniti nožni palec od tal. Gre? Gre tako, da ne dvignete zraven še ostale prste? Kaj pa ostale prste? Če ne gre pomeni, da je vaš centralno živčni sistem ta gib odpisal. Živčna povezava je tako s palcem in ostalimi prsti na vaši nogi bistveno slabša. Verjetno ste cel dan obuti v tesne čevlje in sistem ni našel potrebnega dražljaja, da bi povezavo obdržal. Mislite, da se potem takšen del telesa pri poškodbi celi enako hitro? Za večino tega je odgovoren centralno živčni sistem, pa naj gre za vašo moč v rokah, gibljivost v kolkih, energetske procese, sposobnosti prenosa kisika, sposobnosti oči ali koordinacijo. Česar ne uporabljamo, bomo izgubili, kar pa počnemo pogosto pa se okrepi. Upoštevajte zgornje dejstvo in si odgovorite na vprašanje, ali je potemtakem pametno, da le kolesarim, sprehajam ali tečem pri tem pa nikoli ne naredim krepilnega treninga, ali kakršnokoli aktivnost za ohranjanje gibljivosti, koordinacije itd…
2.CENTRALNO ŽIVČNI SISTEM SE NENEHNO UČI!
Če na udarjališču pogledate profesionalnega golfista, se vam bo zdelo, kot da vsakič udari enako. Dolgo časa je stroka predpostavljala, da se gibalni vzorec zapiše na motorični korteks in ko je sprožen se zgodi v enakem zaporedju. Raziskave z moderno senzoriko pa so nakazale še na eno takšno izjemno sposobnost centralno živčnega sistema. Čeprav gib zgleda vedno enak, je v resnici vsakokrat drugačen. Če se je pri prvem gibu najprej aktivirala ena mišica se je morda pri drugem poskusu aktivirala šele v drugem delu in se pri petem poskusu morda sploh ni. Vsakokrat se namreč gib nadgradi z izkušnjo prejšnje ponovitve in doda še kakšen drug parameter. Tako se proces učenja nikoli ne neha. Razumljivo, saj je lovec-nabiralec funkcioniral v zelo različnih okoliščinah. Zunanje spremenljivke kot so teren, smer, hitrost, morda teža kamna, so se nenehoma spreminjale in centralno živčni sistem jih je učinkovito reševal. S to sposobnostjo se rodimo in če jo vzdržujemo se ohrani. Vsekakor nam pride prav v tistih življenjskih situacijah, ko se je potrebno na hitro uloviti, odskočiti ali kako drugače reagirati. Ob upoštevanju tega dejstva pomislite, kako neumno se sliši, da je potrebno izvajati vajo počep vedno le z nogama v širini bokov, 30 stopinj navzven in z nevtralno medenico. Oziroma, da obstaja le en ‘pravilen’ način na kakršnega se neka vaja izvede. Po vsej verjetnosti boste že naslednji trenutek, morali nekje pobrati neko stvar, ko vaša medenica ne bo v nevtralnem položaju in stopala nemara bolj narazen. Seveda to velja prav tako za vse ostale vaje. Zato je smiselno, da mora biti trening zelo raznovrsten. Fitnes trening in različne franšizne vadbe zomejenim naborom nekih vaj so s tega vidika tako izrazito inferiorne. Prav tako je nespametno kakršno koli vkalupljanje v sisteme gibalnih vzorcev.
3.LOVEC-NABIRALEC SE JE GIBAL BISTVENO VEČ!
Temu zaključku seveda ne moremo oporekati. V službo se vozimo z avtom, tudi po hrano ni treba dalj kot v trgovino v službi sedimo, sedimo pa tudi doma. Naši predniki so morali hrano poiskati ali uloviti. Po nekaterih podatkih je naš prednik lovec-nabiralec potreboval okoli 8-9 tisoč kilokalorij na dan. Danes se večina človeštva redi že pri 3000 cal. Seveda vem kaj je vzrok. Nimamo časa. Vendar ob upoštevanju teh antropoloških dejstev bi lahko rekli, da smo ustvarjeni za gibanje in če tega ne bomo počeli bo to za nas slabo. Kaj storiti? Več se gibati ni zmeraj možna rešitev. Zato poskusimo poiskati najboljši možen kompromis. Seveda bo potrebna konsistentna telesna aktivnost, vendar izberimo takšno, ki ima najboljši doprinos za naš dobrobit. Za vaše zdravje ni dovolj, če ste po treningu lepo preznojeni in malenkost utrujeni. Kljub temu da niste profesionalni športnik je še kako pomembno kaj počnete. Izogibajte se online, skupinskim, neosebnim, instant programom. Trening niso vaje, ponovitve, serije in hujšanje ampak miselni ter transformacijski proces.
Vsakdo izmed nas je v najstniških letih naredil kakšno neumnost, ki jo obžaluje. Ne naredite te neumnosti v zrelih letih, saj jo boste obžalovali na starost.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!