Osebnega trenerja v Ljubljani ni težko najti. Nekoliko težje, pa je najti trenerja, ki ima na tem področju znanje in izkušnje, ki vam bodo pomagale pri doseganju vaših ciljev. V nadaljevanju vam bom predstavil, kako preprosto je pridobiti naziv osebnega trenerja in na kaj morate pri iskanju osebnega trenerja v Ljubljani biti pozorni.

Ko je leta okoli 1999 prišlo do nas, da ima Madona svojega osebnega trenerja, nam je bil naziv osebni trener takoj pri srcu. Vsi fantje, ki smo v fitnesu malo bolj resno trenirali smo sanjali, da bomo tudi mi postali osebni trenerji kakšni rock zvezdi ali neki pomembni osebi. Tako smo pridno trenirali, študirali na fakulteti za šport, brali knjige, poslušali tiste bolj izkušene, ter si izmenjevali revije Flex, Muscle and fitness in podobno. Takrat pač nismo mogli za nasvet vprašati vsevednega Googla saj enostavno ni obstajal. Tako sem tudi jaz nekega dne dočakal trenutek, ko sem prišel na sestanek z osebo, ki je želela svojega osebnega trenerja. V tistem trenutku sem se sam sebi zdel zelo predrzen, ko sem se predstavil: “Jaz sem Mito Šinkovec in sem osebni trener.” Takrat sem bil 2 letnik fakultete za šport. Za sabo sem imel več kot 200 ur predavanj in vaj iz anatomije, fiziologije osnove športnega treniranja, imel ogromno prakse kot fitnes inštruktor, kjer sem ljudi vpeljal v fitnes naprave, ampak kljub temu sem se pripravljal za vsak trening posebej. Delo osebnega trenerja smo takrat jemali zelo resno. V tistem času ni bilo 20 ljudi, ki so dejansko delali kot osebni trener v Ljubljani. 

Vzporedno s tem se je razvijala fitnes zveza. Ko je duh fitnesa preko Atlantika prvič zavel v Slovenijo, tega na fakulteti za šport nihče ni jemal resno, saj fitnes kot tak nikakor ni šport in so bili mnenja, da bo modna muha kmalu zamrla. Zato so takrat vajeti v roke prijeli zasebniki – tisti prvi lastniki fitnes centrov. Postavili so fitnes zvezo in kmalu začeli z izobraževanji kadrov. V tistem času je vladala vsesplošna zmeda. Prvi naziv, ki ga je fitnes zveza podelila je bil fitnes inštruktor, kakšne pa so njegove kompetence pa je bilo zelo nejasno. Če si z izobraževanjem na fitnes zvezi nadaljeval si lahko pridobil naziv fitnes trener, vendar, če si bil študent fakultete za šport si lahko ta naziv pridobil takoj, ostali pa šele čez  leto prakse. Tudi tukaj niso bile čisto jasne kompetence, kmalu pa se je na fitnes zvezi odprl še višji nivo in sicer fitnes trener. 

Nivo znanja, ki ga potrebuje amater zato, da na fitnesu stranki pokaže kako se uporabljajo trenažerji je dokaj bazičen. Poznati bi moral nekaj anatomije, fiziologije ter nekaj biomehanike, vse ostalo pa je nastop. Ker pa niso bile dovolj jasne kompetence, so fitnes trenerji, inštruktorji začeli trenirati ljudi, pisati diete in celo trenirati športne ekipe. Imenovali so se osebni trenerji, športni trenerji, kondicijski trenerji itd… Donning – Krugerjev efekt tukaj odlično deluje.

Donning – Krugerjev efekt

Ko je na trgu bilo kar naenkrat ogromno osebnih trenerjev v Ljubljani, smo se tisti ‘tastari’ začeli spraševati kako naj se imenujemo, zato, da bomo ohranili tisto prepoznavno prednost. Poskušali smo marsikaj. Ker sem smatral, da imam formalno izobrazbo fakultete za šport, torej imam profesionalno izobrazbo, sem na vizitko in spletno stran napisal ‘profesionalni osebni trener’. Kmalu je naziv postal zanimiv in kmalu so vsi imeli napisano pred svojim imenom in priimkom profesionalni osebni trener, saj konec koncev od svojih strank poberejo denar in to jih dela profesionalce. Dokončno sem obupal, ko sem na facebook strani videl življenjepis enega od teh trenerjev, kjer je kot študij bilo napisano – fitnes zveza Slovenije. Torej je ta fitnes entuziast smatral, da je 40 urni tečaj, ki traja preko 3 vikendov, popolnoma adekvaten študiju na katerikoli fakulteti univerze v Ljubljani.

Ker mi je bilo že dolgo jasno, da človeško zdravje niso samo kosti, maščoba in mišice, sem veliko vlagal v izobraževanja. Zanimivo mi je bilo nevro lingvistično programiranje. Tako sem opravil razmeroma intenziven tečaj in postal karierni coach. Ker sem se ukvarjal s treningom, prehrano in na splošno lifestylom sem se poimenoval LIfe coach. Ukvarjal sem se torej z neke vrste transformacijo in pri tem uporabljal principe coachinga. Naziv Life coach je bil zanimiv, saj je podoben trend bilo opazit tudi v Ameriki. Ni minilo pol leta, ko je to postal vsesplošen trend in vsi, ki so trenirali po fitnesih ali učili pilates so postali life coachi. 

Hkrati s tem pa je fitnes zveza Slovenije dobila tudi konkurente. Fantje so zavohali posel in naredili zvezo, ki je izobraževala kadre. Lotili so se marketinga na profesionalen način in uspeh jim ni izostal. Jasno govorim o finančnemu uspehu. Tako so Slovenijo preplavili kadri, ki slovijo po svoji samozavesti, ki meji na aroganco, svojih samopromocijskih in marketinških sposobnostih in podpovprečnemu strokovnemu znanju. 

Spremembe pa so se zgodile tudi na fakulteti za šport. Po Bolonjski prenovi se imenuje fakulteta za Kineziologijo. Torej so njeni diplomanti kineziologi. Študij se je skrajšal in iz prejšnjega programa so odstranili cel kup praktičnih vsebin. Kineziologija je veda o gibanju, šport pa je samo ena od oblik gibanja. Tako je očitno kineziologija bistveno boljši izraz za stvari, ki jih počnem. Torej se sedaj predstavljam kot :

Mito Šinkovec kineziolog in kondicijski trener.

osebni trener Ljubljana